Clitocybe rivulosa, kolobarčasta livka - smrtno strupena

Clitocybe rivulosa (Pers.) P. Kumm., kolobarčasta livka, smrtno strupena

Razlikovanje med Clitocybe rivulosa in Clitocybe dealbata je precej kočljiva zadeva, saj so tako makroskopske kot mikroskopske razlike med obema minimalne. Nekateri obravnavajo ti dve vrsti kot sinonim, medtem ko nekateri še vedno razlikujejo med njima, predvsem zaradi habitata: Clitocybe dealbata raste na s humusom bogatih traviščih, Clitocybe rivulosa pa na  peščeni traviščih in na obalnih sipinah. Pri nas jo najdemo ob ribniku, na nasutem peščenem in s travo posejanem travišču, v bližini otroškega igrišča.
Te strupene gobe pogosto rastejo v krogih, pri nas jih najdemo v druščini z dišečimi sehlicami (Marasmius oreades),   trdokožnimi zajčki (Lyophyllum loricatum) in velikimi tintnicami (Coprinus comatus).  

Taksonomija:
Ta vrsta je bila prvič opisana leta 1801 Christiaan Hendrik Persoon, ki ji je dal znanstveno ime Agaricus rivulosus. Leta 1871 nemški mikolog Paul Kummer to vrsto prenesel v rod Clitocybe, in njeno trenutno sprejeto znanstveno ime je Clitocybe rivulosa.
Sinonimi:
Agaricus rivulosus Pers., Agaricus rivulosus var . neptuneus Berk. & Broome, Clitocybe dealbata var . minor Cooke, Clitocybe rivulosa var . neptunea (. Berk & Broome) Massee in Clitocybe dealbata, ki pa je trenutno samostojna vrsta.

Klobuk:
1 do 5 cm premera, najprej izbočen in z valovitim robom. Nato se zravna in na sredini plitvo ugrezne v lijak. Površina je gladka, svilnata ali z mokastim poprhom. Mlad je bele barve, s starostjo postaja rahlo rjavo rumen, vedno bolj pa so izraziti in vidni temnejšimi koncentrični kolobarji.
Lističi:
Bele, kasneje kremaste barve, gosti in so prirasli ali pa se le zelo malo spuščajo po betu navzdol.
Bet:
Valjast, 2 do 4 cm visok in od 0,4 do 1 cm debel. Površina je gladka, mokasta ali svilnata. Je bele barve, rahlo ukrovljen in z vidnim puhom v dnišču.
Meso:
Tanko, belo, sladkega vonja in brez okusa. Gobe ni priporočljivo poskušati.
Trosi:
Elipsaste oblike, beli, gladki, 4 – 5,5 x 2 – 3,5 μm.
Rastišče:
Od avgusta do novembra na peščenih travnatih površinah, na sipinah, v grmovju in ob poteh.
Letos (2014) kar pogosta.
Zamenjava:
Možna je zamenjava z ostalimi belimi vrstami livk, vendar jo lažje spoznamo od drugih vrst po njenih kolobarjih na klobuku. Potrebno je poznavanje tega rodu, da ne bi prišlo do zamenjave užitnih belih vrst gob s smrtno strupenimi livkami.

Zastrupitev:
Clitocybe rivulosa je smrtno strupena goba, dokaj pogosta vrsta, ki raste v habitatih, kjer ljudje pričakujejo, da bodo našli užitne gobe. Simptomi zastrupitve so podobni kot pri zastrupitvi s panterjevo ali rdečo mušnico, povzroča muskarinski sindrom. V roku pol ure po zaužitju se pokažejo prvi znaki v obliki slinjenja in znojenja. Nato se pojavijo bolečine v trebuhu, slabost in driska ter zamegljeni vid in oteženo dihanje. Smrtni primeri so sicer, zaradi nepoznavanja gobe, redki, vendar, če slučajno le pride do zastrupitve, je za osebe z oslabelim srcem ali z dihalnimi težavami, lahko smrtno nevarna.