PEGASTA MUŠNICA PANTERINSKI SINDROM RDEČA MUŠNICA

Ta blika zastrupitve nastane po uživanju naslednjih najbolj znanih vrst gob:

- pegasta (panterjeva) mušnica (Amanita pantherina),
- rdeča mušica (Amanita muscaria),
- rjava mušnica (Amanita regalis).


Začetna znamenja se pojavijo po 30-60 minutah in so prav nasprotna kot pri muskarinskem sindromu. Zenica je razširjena (kot pri atropinu) in srčni utrip pospešen. Prebavne motnje so različno močne ali pa jih sploh ni. Se pa zato pojavijo psihične motnje v obliki vidnih halucinacij ter zmedenost in nemir, ki se menjavajo z zaspanostjo, včasih krči in nezavestjo. Zanimivo je, da pacient popolnoma izgubi spomin in se po izboljšanju, od začetka zastrupitve, običajno ničesar ne spomni. Največkrat vsi ti znaki izginejo v 2-10 urah. So pa zastrupitve s panterjevo mušnico in njenimi različki mnogo težje od, npr. zastrupitve z rdečo mušnico.

Nekatere simptome so pojasnili z navzočnostjo strupene ibotenske kisline in njenih izomerov v gobah. Že v naravi nastaneta iz ibotenske kisline muscimol in muskazon. V panterjevi mušnici je teh strupenih snovi 10 krat več kot v rdeči mušnici. Ibotenska kislina omamlja muhe, ki si čez čas spet opomorejo in verjetno je to prav tista snov, zaradi katere so nekoč uporabljali rdeče mušnice (namočene v mleku s sladkorjem) za privabljanje muh. Mislili so, da so muhe mrtve, a so bile le omamljene.

Ko pa so pri prostovoljcih preskušali delovanje ibotenske kisline, muscimola in muskazona, izoliranih iz gob, so se pokazali vsi drugi znaki zastrupitve, le halucinacije se niso pojavile. Iz tega se lahko sklepa, da so v teh gobah še druge snovi s halucinogenim delovanjem, ki pa še niso poznane.

V zadnjem času se je precej povečala uporaba halucinogenih gob, predvsem rdeče mušnice. O delovanju in občutkih po zaužitju je napisanih precej študij, namenjenih predvsem uživalcem drog. Avtorji so mnenja, da je uživanje teh gob dokaj nenevarno, saj delovanje po nekaj urah preneha in menda ne pušča posledic. Vendar pa vsi strupi v omenjenih gobah še niso raziskani in zato tudi ne moremo vedeti, kakšne posledice bodo pustili po dolgotrajnem uživanju.

Pravi gobarji ne uživamo rdečih in pegastih mušnic 
in raznih podobnih halucinogenih vrst gob. Za nas so 
te vrste gob, še posebno rdeče mušnice, s svojo 
čudovito barvo in obliko, najlepši okras naših gozdov. 
Prav tako jih ne brcamo in kako drugače uničujemo, 
kot to počnejo tisti, ki vidijo v gobah le kulinarične 
užitke in materialne koristi.
Pustimo jih rasti in uživajmo ob pogledu na njihovo lepoto!
ZASTRUPITVE
GIROMITRINSKI SINDROM