FALOIDNI SINDROM

Gobe, ki povzročajo znamenja te zastrupitve, rastejo tudi pri nas. Najbolj poznane in najpogostejše so:

- zelena mušnica (Amanita phalloides),
- koničasta mušnica (Amanita virosa),
- pomladanska mušnica (Amanita verna),
- obrobljena kučmica (Galerina marginata).

Smrtno količino strupov za odraslega človeka vsebuje 50 gramov svežih zelenih mušnic, kolikor tehta klobuk srednje velike gobe brez beta. Čas inkubacije traja od 6 do 24 ur po zaužitju gob.

Najprej se pojavijo bolečine in krči v trebuhu, slabost z bruhanjem in tako hude diareje, ki jih primerjajo z diarejami pri koleri. Pridruži se močno znojenje in huda žeja, udje postanejo hladni, v mečih se pojavijo krči.

Znamenjem v prebavilih se kmalu pridružijo posledice okvare notranjih organov. Pojavi se zlatenica zaradi okvare jeter in pozneje še znamenja, značilna za prenehanje delovanja ledvic. Če se bolnik ne začne pravočasno zdraviti, sledi pri hudi zastrupitvi v 20-50 % že v prvih petih dneh smrt v jetrni komi. Če bolnik ta kritični čas preživi, postanejo bolj očitne še posledice okvare ledvic.

Zastrupitve z zeleno mušnico pripisujejo delovanju strupov amatoksinov (alfa, beta, gama, delta in eta amanitin, amanin in O-metil-alfa-amanitin). Alfa amanitin je med amatoksini najbolj toksičen, njegovo delovanje na celice organizma je počasno, traja več kot 6 ur in se časovno ujema z nastajanjem znakov zastrupitve po uživanju svežih gob.

Poleg amatoksinov so v zelenih mušnicah tudi strupeni falotoksini (faloidin, faloin, falacidin, falizin, falin, falizacin, falolizin), ki se razgradijo v prebavilih, če pridejo v telo skozi usta.

Ljudje in nekatere vrste živali so za strupe zelene mušnice različno občutljivi. Poskusi so pokazali, da znašajo smrtne količine amatoksinov za človeka 0,1 mg/kg telesne teže, za miš 0,1 mg, za psa 0,15 mg, za podgano 1,0 mg, za krastačo 1,5 mg in za polža več kot 100,0 mg/kg teže.

Iz podatkov je očitno, da zelena mušnica ne škoduje vsem enako. Dokazi so ovrgli tudi napačno mnenje, da za človeka niso strupene tiste gobe, na katerih so polži. Prav tako ne velja tudi cela vrsta drugih zmotnih podatkov, ki naj bi služili za hitro razlikovanje med užitnimi in strupenimi gobami.

Gobarji! Prvo pravilo gobarjenja se glasi: nabiraj le tiste gobe, ki jih res dobro poznaš!