ZASTRUPITVE Z GOBAMI

V Sloveniji se zastrupitve z gobami pojavljajo največ med ljudmi, ki sami nabirajo gobe, pa jih ne poznajo dobro. Zastrupijo se posamezniki ali več članov družine. Do množičnih zastrupitev v novejšem času ne prihaja, ker je prodaja gob na tržišču pod razmeroma dobrim nadzorom. Več zastrupitev je ob dobrih gobjih letinah, ko gobe nabirajo tudi premalo poučeni nabiralci, ki lahkomiselno nabirajo in pripravljajo različne vrste gob in jih poklanjajo tudi znancem.

Razne težave, ki se pojavljajo po zaužitju gob niso nujno tudi prave zastrupitve, saj lahko neprijetne posledice (slabosti) ljudje občutijo tudi po zaužitju užitnih vrst gob, če niso bile pripravljene sveže. V gobah se namreč začnejo že kmalu potem, ko smo jih nabrali, kopičiti različni razkrojni produkti, ki jih imenujemo kriptomaini. Motnje, ki nastanejo po zaužitju takšnih gob, niso značilne za zastrupitve s posameznimi vrstami strupenih gob.

Strupene gobe vsebujejo termostabilne kemične sestavine, ki že v majhnih količinah povzročijo v organizmu ljudi in živali tako značilna znamenja zastrupitve, da je mogoče sklepati, katero strupeno vrsto gob smo zaužili.

Večino strupenih vrst gob so ljudje spoznali po posledicah, ki so nastale po zaužitju gobe. Pri zastrupitvi z določeno vrsto gob so se pojavljala vedno enaka znamenja zastrupitve, seveda odvisno od količine zaužitih gob. Kadar je minilo od zaužitja do prvih znakov zastrupitve manj kot šest ur, zastrupitev ni bila tako zelo nevarna, kot če je preteklo do prvih očitnih znamenj zastrupitve več kot šest ur, saj so med tem v notranjih organih mnogokrat nastale že nepopravljive okvare.

Zastrupitve z gobami se razlikujejo po kliničnih znamenjih in po dobi inkubacije, to je po času, ki preteče od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve.

Skupek znamenj, značilnih za zastrupitev z določeno vrsto ali rodovi gob, imenujemo sindrom.