Glive
spremljajo ljudi vse ivljenje, vedno in povsod. V kruhu npr. so
glive kvasovke odgovorne, da lahko testo sploh naredimo. Tudi pri izdelavi
priljubljenega piva igrajo kvasovke pomembno vlogo. Pomislimo na sire
in salame s plemenito plesnijo, ki je prav tako gliva. In ne nazadnje,
prišlo je do odkritja penicilina: odkril ga je Alexander Fleming
leta 1928 med iskanjem snovi, ki bi zavirale rast bakterij in to s pomočjo
plesni.
Vendar pa glive, niso niti bile in tudi ne bodo, vedno boji dar
za človeštvo: npr. v srednjem veku so reni roički, prav
tako glive, povzročili mnoične zastrupitve in smrt več tisoč ljudi.
V letih od 1845 do 1849 je na Irskem in v Nizozemski prišlo do gnitja
krompirjevih gomoljev, ki so ga povzročile glive in to v takšnih
razsenostih, da so ljudje stradali od gladu. In še vse do današnjih
dni povzročajo mikroorganizmi oz. glive velike probleme pri pridelavi
sadja in zelenjave.
Tudi v gradbeništvu igrajo glive svojo vlogo: omenimo le hišni
lesomor, ki je nevarna uničevalka lesa, bojijo se je tako gradbeniki kot
tudi navadni smrtniki, saj nam lahko pojedo vse, kar imamo izdelanega
iz lesa.
Od kdaj so glive na našem planetu?
Pred priblino 400 milijoni let se je ozonska plast razvila tako
daleč, da so se lahko razvile tudi rastline in dokazano tudi glive. Le-te
so bile najprej najdene v peščenih kamninah iz devona na Škotskem,
njihova starost pa ocenjena na 400 do 360 milijonov let. Tudi v kasnejših
zemeljskih formacijah so bile vedno znova najdene glive oz. deli gliv.
Glive so prisotne povsod na zemlji. Ne najdemo jih samo v gozdu, ive
tudi v globinah morij, na višinah Himalaje, trose gliv pa najdemo
tudi visoko v zraku.
Najdemo jih torej povsod, z drugimi besedami: ivimo z glivami!
Kakšen pa je poloaj gliv v naravi?
Za razliko od rastlin, glive niso v stanju tvoriti klorofila, zato jih
ne moremo prištevati med rastlinstvo. Prištevati jih ne moremo
niti med ivalstvo. Uvrščajo se torej v čisto svoj razred -
Glive ali Funghi!
Avtor: Ana Ivanovič
|