PRVA POMOČ PRI ZASTRUPITVAH S STRUPENIMI GOBAMI
Vsem gobarjem in ljubiteljem gobjih jedi dajemo najprej v razmislek nekaj pomembnih
dejstev pri nabiranju teh cenjenih gozdnih sadežev:

- Uživaj samo tiste gobe, ki jih res dobro poznaš!
  Če samo misliš, da je goba užitna, to ni dovolj, potrebno je vedeti ali je goba užitna
  ali ne!

- Pravila za razlikovanje med užitnimi in strupenimi gobami ni!
  Vsako gobo posebej je treba dobro poznati!

- Ne uživaj podarjenih gob,
  če gobarja, ki ti jih je podaril, ne poznaš dobro!

- Ne uživaj gob v prevelikih količinah!
  Gobe so začimbe in le kot dodatek jedem!

- Gob naj ne jedo majhni otroci (do četrtega leta starosti) in starejši ljudje, ki imajo
  prebavne težave!

- Ne uživajte starih, črvivih, plesnivih in z vodo prepojenih gob!

- Ne konzervirajte in zamrzujte gob, če niste popolnoma prepričani ali so užitne!
  Tako podaljšate možnost zastrupitve na vse leto!

                                         POMNITE:
   VSE GOBE SO UŽITNE, ŽAL NEKATERE SAMO ENKRAT!

VSAKA ZASTRUPITEV Z GOBAMI JE NUJEN PRIMER!

Če bi vprašali ljudi, katera je najbolj strupena goba in zaradi katere gobe je umrlo največ ljudi, bi gotovo dobili odgovor, da je to zelena mušnica (Amanita phalloides). Vendar je največ ljudi umrlo zaradi glive Claviceps purpurea - "rženi rožički". Povzročajo ergotizem (zaradi vsebnosti ergot alkaloidov), vplivajo na hormone in nevrotransmiterje (adrenalin, noradrenalin, serotonin, dopamin). Krčijo ali širijo žile, vplivajo na krvni tlak, delujejo na mišice maternice (povzročijo poronde krče) in na centralni živčni sistem. Omenjali so jih že Asirci (600 pr.n.š), Perzijci (350 pr.n.š.) pa so že vedeli da povzročajo splave pri nosečnicah. Zato so ržene rožičke uporabljale tudi čarovnice v srednjem veku za povzročanje splavov.

Ergotizem (ogenj sv. Antonija) je bolezen, ki je nastala zaradi prehrane z moko iz rži (saj so rž zmleli skupaj z rožički). Prvi znaki so bili glavobol, omotičnost,slabost, nato pa se je bolezen lahko razvila v gangreni ergotizem, ki je imel za posledico odpadanje organov (to so imenovali »ignis sacer« ali »ogenj svetega Antonija«), lahko pa se je razvilo do konvulzivnega ergotizma – močnih krčev, zaradi katerih so ljudje znoreli. Prva epidemija je bila v Franciji leta 945 (umrlo je nekaj desettisoč ljudi), vzrok te bolezni pa so ugotovili šele leta 1676. Danes se gliva uporablja samo v zdravilstvu, saj zaustavlja krvavitve iz maternice in pospešuje porode.

V Sloveniji je, od skupno 2900 vrst, smrtno strupenih 30 vrst, strupenih pa okrog 200 vrst. Preko 200 vrst je tudi takšnih, pri katerih užitnost še ni raziskana.

Kritična količina zaužitja smrtno strupenih gob je od 20 do 40 gramov, kar pomeni približno en trosnjak. Umrljivost pri zaužitju teh gob je več kot 20-odstotna in je odvisna od količine zaužitih gob in od časa, ki je pretekel od zaužitja do zdravstvene pomoči. Ker je inkubacijska doba pri zastrupitvah s smrtno strupenimi gobami običajno precej dolga, si nikakor ne moremo pomagati drugače, kot da ob prvih znakih čim hitreje poiščemo zdravniško pomoč ali nas prepeljejo v najbljižjo zdravstveno ustanovo. Nikakor ne smemo ukrepati sami in piti alkohola ali mleka, saj le-ta pospešujeta resorpcijo strupov v kri. Pomembno je, da čim natančneje opišemo gobe, ki smo jih zaužili, da bodo zdravniki lažje ukrepali. Mnogokrat je treba pojasniti, od kod gobe izhajajo, kdo jih je nabral, katerega dne, na katerih rastiščih, na kakšen način so bile pripravljene, kdo jih je jedel, ali so bile kupljene, kje so bile kupljene, kako so bile shranjene, natančno je treba vedeti, koliko časa je preteklo od zaužitja do prvih znakov, koliko je bilo gob in katerih vrst, katere jedi in pijače je bolnik ta dan še zaužil, kateri so bili znaki zastrupitve in v kakšnem časovnem zaporedju so se pojavljali, kakšno prvo pomoč je bolnik že dobil. Koristni so tudi podatki o drugih boleznih in o morebitni alergiji. Opazujejo se tudi druge osebe, ki so zaužile isti gobji obrok, ali se bodo morda tudi pri njih pojavili znaki zastrupitve.

Pri strupenih gobah, ki imajo krajšo inkubacijsko dobo, se znaki zastrupitve (slabost, bruhanje, prebavne motnje ...) javijo prej, od 20 minut do najkasneje 4 ure. Sami si lahko pomagamo edino tako, da pospešimo izločanje vsebine iz želodca z izzvanim bruhanjem. Velja pa kot že v zgoraj navedenem primeru: čimprej poiščemo zdravniško pomoč!

Kadar nastopijo težave kmalu po jedi in je mogoče z bruhanjem takoj izprazniti želodec, je to najhitrejša in najbolj zanesljiva prva pomoč. Bolnik si kmalu opomore, vendar je zdravniška pomoč vsekakor potrebna, ker zastrupitev ne vpliva na vsakega človeka enako in lahko v posameznih primerih tudi lažja zastrupitev pusti posledice.

GOBARJI, NE NABIRAJTE IN NE UŽIVAJTE GOB, KI JIH NE POZNATE DOBRO! NE POKLANJAJTE "MOGOČE" UŽITNIH GOB SVOJIM ZNANCEM IN PRIJATELJEM, KER LAHKO ZASTRUPITE TUDI NJIH!

NE BODITE PREVEČ "KORAJŽNI", NE HVALITE SE, DA POZNATE DOSTI VEČ GOB KOT PA JIH V RESNICI POZNATE, SAJ SE VAM LAHKO "GOBE MAŠČUJEJO" IN VAM POVZROČIJO HUDE PREGLAVICE, TUDI TRAJNE!

BODITE PRAVI GOBARJI IN NABERITE LE TISTE GOBE, KI JIH SAMI NAJBOLJE POZNATE IN LE TISTO KOLIČINO, KI JO LAHKO SAMI POJESTE!

ZASTRUPITVE KAZALO