O B N A Š A N J E V G O Z D U

1. Ne motimo živali s kričanjem, z lomastenjem in hrupom nasploh. Po gozdu hodimo tiho, poslušamo le oglašanje ptic in šelestenje listja.

2. Ne odmetavamo odpadkov, npr. razne embalaže iz polivinila in pločevine, ker se ta ne razgradi in tako postane gozd s časom pravo smetišče. Ničkolikokrat lahko opazimo v gozdu pravo pokopališče stare šare, od pločevink pa vse tja do starih avtomobilov. Nekateri ljudje pač ne spoštujejo narave! Ne bodimo med njimi tudi mi, saj gozd ni kanta za smeti!

3. Ne uničujemo drevja, grmičevja in podrasti v gozdu, ker s tem uničimo pogoje za rast predvsem mikoriznim gobam, ki živijo v sožitju z rastlinami in drevjem. Vsak poseg v naravo, kot je sekanje drevja in grmičevja, pusti nepopravljivo škodo za gobe in mikofloro nasploh, saj na posekah gobe nimajo več pogojev za rast. Vsako posekano drevo bi morali nadomestiti z drugim, mladim drevesom in ponovno ustvariti pogoje tako za gobe kot za vse ostale organizme, ki živijo v gozdu. Čuvajmo gozdove, saj so pljuča našega planeta!

4. In najpomembnejše za prave gobarje: ne brcamo, teptamo in uničujemo gob, ki jih ne poznamo. Morda pa bo za nami prišel nekdo, ki te gobe pozna in jih bo morda pobral! Ne krivimo za svoje neznanje gob, temveč se potrudimo in se naučimo in spoznajmo čim več vrst, tudi strupenih, morda jih bomo potem gledali z drugačnimi očmi in jih ne bomo več uničevali! Niso krive gobe, da jih ne poznamo, krivi smo mi sami! Ne uničujmo najlepšega okrasa gozdov - gob!