V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Ugriz klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša nekatere bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in Lymsko boreliozo. Povzročitelj bolezni se lahko preko larv, nimf in spolno zrelih klopov prenese na človeka ali žival. Vsak klop ni okužen! Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je veliko klopov, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m. Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Klopi so aktivni od pomladi pa vse do jeseni. Zato se začetni znaki teh bolezni najpogosteje pojavijo v tem letnem obdobju.

Kroženje virusa v naravi je prikazan na shemi.

AKTIVNOST KLOPOV
Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad ojačata dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja že od februarja pa vse do novembra.

KAKO PRIDE PO VBODU KLOPA DO OKUŽBE
Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek, vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) Borelio burgdorferi, vbrizga s slino, medtem ko sesa kri, povzročitelja v kožo gostitelja. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj - asimptomatsko.

KAKO SMO ZAŠČITENI PRED POGOSTIMI VBODI KLOPOV
Le osebe, ki so bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo. To so osebe, ki so bolezen prebolele ali pa je potekala okužba brez vidnih bolezenskih znakov, kar se lahko ugotovi s krvno preiskavo.

KAKO PREPREČIMO VBOD KLOPA IN KAKO ODSTRANIMO KLOPA
Na sprehodih in izletih v naravo se pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite ( dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta ali kapa).
Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih lahko opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo. Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej in previdno odstranimo s pinceto, ki jo kupimo v vsaki lekarni.
Klopa ne odstranjujemo na silo, ker bomo pri tem odtrgali samo njegov zadnji del, klopova glava z rilcem pa bo ostala v koži, kar lahko povzroči gnojenje. Čim hitreje klopa opazimo in pravilno odstranimo, manjša je možnost okužbe.